Make your own free website on Tripod.com

Divjad v lovski družini  Bled od 1996 do 2005

Srnjad je naša najpogostejša divjad. Njen življenjski prostor pokriva praktično celotno lovišče LD Bled. Večja gostota srnjadi je  v nižinskem delu lovišča, zaradi ugodnejšega habitata, ki obsega travnike, gozdne robove, poraščene bregove in ježe ter obdelana polja. Srnjad se v zadnjem času vedno bolj približuje naseljem. Gosto prometno omrežje in prometne ceste, ki jih je v nižinskem delu lovišča mnogo, povzročajo zelo velik povoz srnjadi.

 

V povprečju smo v zadnjih 10 letih iz lovišča skupno odvzeli 81 kosov divjadi letno, od tega je bilo v povprečju 60% odstrela, 34% povoza. Skupno število odvzema (odstrel, povoz in druge izgube) se preko let le malo spreminja, nihanje je moč opaziti le v letnem gibanju odstrela in povoza, ki se nekako kompenzirata. Na splošno lahko rečemo, da LD Bled gospodari z zdravo, v nižinskem delu dokaj gosto, populacijo srnjadi.  

Pred slabimi 40 leti se je prvič začela v LD pojavljati jelenjad. Od takrat naprej  se je začela pojavljati vse pogosteje, danes že stalo poseljuje dele Pokljuke in njene obronke. V zimskem času nižji deli našega lovišča kot so Boršt, Govejek, Solzno, okolica Bohinjske Bele, Obrne, Osojnica, Mokri log in še nekateri drugi deli predstavljajo za jelenjad zimovališče.

Populacija jelenjadi je v zadnjih desetih letih v porastu, kar se kaže tudi na gozdni vegetaciji, ki je vse bolj prizadeta. Odstrel in lov jelenjadi je precej otežen, saj je jelenjad postala izrazito nočna divjad, vendar pa kljub temu lahko govorimo o porastu odvzema jelenjadi iz lovišča, ki je dosegel svoj vrhunec v letu 2003. Letno smo v zadnjih 10 letih iz lovišča odvzeli v povprečju 15 kosov jelenjadi, nekaj jih tudi povozi, vendar še zdaleč ne toliko kot srnjadi. 

Gams, ki je tipična gorska divjad, poseljuje v glavnem vse prisojne in skalnate strmine, ki jih je moč najti v naši lovski družini in segajo preko Soteske, Dunaja, Galetovca, Vodic, Turnov pa vse do Osojnice, Rebra pod Stanom, Homa, Boršta in še nekaterih drugih strmih predelov.

Odstrel gamsov v zadnjih desetih letih le malo koleba. Povprečno smo odstrelili 7 gamsov letno, moč pa je opaziti manjši porast v odvzemu. Pogina je le malo. Omeniti je potrebno, da gospodarimo z dvema ločenima populacijama, prva je populacija, ki zavzema Pokljuko in njene obronke, druga pa zavzema Boršt in Hom. Boršt in Hom poseljuje le manjša populacija, ki predstavlja ca. 30% delež celotnega odstrela gamsov v naši družini.  Stanje populacije je dobro. Gamsi so tudi dokaj zaupljivi in jih je dokaj enostavno opazovati.

Muflone smo v našo družino prvič naselili leta 1969, počasi se je populacija muflonov širila, saj naše lovišče predstavlja idealen habitat za to vrsto divjadi, ki ima velik delež prisojnih, strmih, a ne previsnih, skalnatih in deloma poraščenih osamelcev in drugih predelov. Vendar se je stalež muflonov v zadnjem desetletju precej zmanjšal, kar lahko potrdijo tudi vsi lovci LD. Mufloni stalno poseljujejo dele Pokljuke z Marovšco, Kokošinjico, Turnami, Ilovo pečjo, Vodicami. Vendar današnji stalež še zdaleč ne dosega tistega izpred 10 let.  Velik del lovišča predstavlja zimovališče za muflone v zimskem času. Takrat je lahko opazujemo večje trope muflonov na krmiščih v Solznem, na Štangi, Žampovcu, Gačah in nad Bohinjsko Belo.

Kaj je povzročilo, da so se tropi tako zmanjšali? Gotovo je, da si je divjad sama poiskala tiste predele, ki ji najbolj odgovarjajo, se pravi skalnate, a ne previsne strmine, ki so s strani lovcev slabo obiskani in težje dostopni.  Muflon je neavtohtona divjad, stalež pa je močno odvisen od zimskega krmljenja, ki mora biti pravilno in uravnoteženo. Precej velik odstrel, ki ga je moč zaznati med 1998 in 2003 je gotovo pustil tudi posledice na sami populaciji. Povprečno smo v zadnjih desetih letih odstrelili 17 muflonov letno, največ leta 2001, kar 24, vendar dinamika zadnjih štirih let izkazuje upadanje. LD Bled gospodari sedaj s precej manjšo populacijo muflonov kot pred leti, vendar pa se tej populaciji pozimi pridruži kar nekaj tropov, ki se premaknejo prezimovat v nižje dele.

V prihodnosti se bo potrebno odločiti, kako bomo gospodarili z muflonov v nadaljne, saj lahko z malo nestrokovnosti celotno populacijo iztrebimo, kar pa gotovo ni v interesu večine naših članov, kljub temu da so kritike na račun ohranjanja nevatohtone divjadi vse pogostejše.

Zaradi svoje specifične lege je velik problem v zadnjih letih začel postajati povoz divjadi, ki predstavlja okoli 34% odvzema iz lovišča pri srnjadi in 4% odvzema pri jelenjadi. Močno posega tudi v populacije male divjadi in drugih vrst živali, na žalost s temi podatki ne razpolagamo. V absolutnem smislu je v LD Bled povprečno letno povoženih 28 kosov parkljaste divjadi (srnjad in jelenjad). V zadnjih letih je moč zaznati naraščanje povoza, ki je višek dosegel leta 2003 s 44 kosi povožene divjadi. Trki z divjadjo povzročajo tako škodo na divjadi, kot tudi na lastnini, zato smo letos v LD izdelali pregled najbolj obremenjenih odsekov cest in se odločili za preventivne ukrepe. Največ povožene divjadi je na cesti med Bledom in Bohinjem na odsekih v Mačkovcu, na Bohinjski Beli in Obrnah, zelo obremenjen je tudi cesta v Betinu ter cesta čez Poljane. Poleg omenjenih odsekov, kjer letno povozi več kot 2 kosa visoke divjadi, je potrebno omeniti še mnogo drugih odsekov, ki so neenakomerno posejani po lovišču.

 

Nižinski del lovišča nudi zelo dobre pogoje za lov na malo divjad. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je zanimanja zanj vse manj.

Pred desetimi leti smo v naši LD uplenili 40 zajcev, naslednje leto 20, nato leta 2000 samo še 5. 2001 se je stalež zajca na Gorenjskem tako zmanjšal, da smo bili prisiljeni poljskega  zajca zaščititi. Za zelo nizek stalež poljskega zajca pa ni bil kriv odstrel, ampak predvsem kmetijstvo z vnosom gnojil in škropiv ter spremembe rabe tal. Tako da do leta 2005 ne beležimo uplenitve, vendar se nadejamo, da  bomo letos ponovno lahko organizirali pravo brakado, take kot so nam bile v ponos v preteklosti. Letno v naši LD odstrelimo 19 lisic, vendar odstrel niha skladno s stanjem in zdravjem populacije lisice, ki je močno podvržena garjam. Zanimanje za lov na raco mlakarico, ki ji vodne razmere v LD Bled omogočajo veliko življenjskega prostora je bolj malo. Letno smo jih v zadnjih 10 letih uplenili v povprečju 14. V zadnjem času je odstrel v porastu, ki se je lani zaradi strahu pred ptičjo gripo rahlo zmanjšal.

Prehodno se v LD pojavljajo tudi divji prašiči, ki so lani povzročili nemalo škode, vendar nam ni uspelo upleniti nobenega. V zadnjih desetih letih smo uplenili le enega, 83 kilogramov težkega merjasca, ponosni uplenitelj je bil leta 2003 Brane Pretnar. Gibanje markirane svinje Erike, ki je šla skozi lovišče si lahko ogledate s klikom na pomanjšano karto. .

Na koncu naj omenimo še prisotnost velikih zveri, ki so kazalec stanja okolja in divjadi, ker predstavljajo vrh prehranjevalnega spleta. V naši LD smo pred leti že uplenili medveda, blagor je imel prav tako Pretnar Brane.

Občasno predstavlja naše lovišče prehod za medveda, iz Jelovice preko Soteske in Mokrega loga na Pokljuko. Prav tako pa so nekateri naši člani v zadnjih letih večkrat že videli in tudi sledili risa, ki se pojavlja predvsem na Pokljuki tako kot medved. V letu 2008 smo prvič po dolgih letih zaznali prisotnost volka.

V višjih predelih našega lovišča lahko z malo sreče in spretnosti opazujemo gozdnega jereba. Za dobre poznavalce lovišča in prave ljubitelje narave pa je gotovo najlepše petje divjega petelina, ki rasti tudi v našem lovišču na Pokljuki. 

Za konec naj omenimo največjo zanimivost našega lovišča, alpskega svizca, ki že nekaj let prebiva na Stovcu (625 m). O njem si lahko več preberete v reviji  Lovec, letnik LXXXIX (2006), številka 3.

Zahvaljujem se Blažu Černetu in naši članici Janji Lukanc iz OE ZGS Bled, ki sta mi posredovala vse podatke.

Sestavi:Miha Marolt