KINOLOŠKA DEJAVNOST V LD BLED 1946-2006

Šestdeset let obstoja naše LD Bled je velika obletnica in hkrati pregled dela ter dejavnosti naših še živečih in žal že pokojnih članov. S svojim delom so pripomogli, da v naši LD lovimo etično in skladno z lovskim zakonom, ker pri lovu uporabljamo lovske pse, ki so naši nepogrešljivi pomočniki.

Koliko je star lov? Na to vprašanje je določen odgovor nemogoč. Mogoče bi bil najboljši odgovor, da je lov star toliko, kolikor je staro človeštvo. Dokazano je, da je že v neolitiku našim prednikom pomagal pes. Njegovo udomačitev si lahko predstavljamo tako, da so divji psi, katere razlikujemo od telesno zelo spremenljivega volka, krožili okoli človeških bivališč oziroma naravnih votlin, v katere se je človek zatekal pred podnebnimi neprilikami in pobirali ostanke človeškega živeža, zlasti kosti. Pri tem so izgubljali strah pred človekom, ki si je lahko prilastil mladiče in jih udomačil.

Človek je pri nekaterih spoznal lovsko uporabnost in jo začel izrabljati, ker se je pes pokazal za privrženega. Pes je prva domača žival človeka. Tako združeno kot pes živi s človekom, ne živi nobena druga domača žival. Pes je njegov najzvestejši spremljevalec. Vsaka razvojna stopnja človeka je tudi psu omogočila razvoj telesa in duševnosti. Tako se je pes razvil od volka, divjega psa do najrazličnejših lovskih in drugih pasem psov.

 ZGODOVINA KINOLOGIJE V SLOVENIJI

V letu 2007 bomo praznovali stoletnico SLD, zato je prav, da se spomnimo tudi v našem zborniku te velike obletnice in nekaj zgodovine oziroma pogledamo v samo delo na področju lovske kinologije in SLD. Hrbtenica sedanje organizacije lovcev Slovenije je bila ustanovljena 7. 9. 1907, na kar se je 16. 10. 1907 sestal občni zbor v hotelu Ilirija v Ljubljani. Za predsednika je bil izbran ljubljanski župan Ivan Hribar, za podpredsednika pa doktor Ivan Lovrenčič, takrat še odvetniški kandidat, ki je potem prevzel predsedovanje Slovenskega lovskega kluba. Leta 1909 je bilo na občnem zboru sklenjeno, da se klub spremeni v društvo in z januarjem 1910 začne izdajati lastno glasilo Lovec. Tako je prva številka Lovca izšla s koncem januarja 1910, uredil pa jo je dr. Lovrenčič. Že ko je bilo ustanovljeno Slovensko lovsko društvo, je bilo posebno poglavje v njegovem statutu posvečeno lovski kinologiji, za kar je bil najbolj zaslužen prav dr. Ivan Lovrenčič.Ko se je leta 1925 ustanovila Jugoslovanska kinološka zveza s sedežem v Ljubljani, so se vanjo takoj vključila sledeča društva: Slovensko lovsko društvo, Društvo ljubiteljev ptičarjev, Klub športnih psov, Klub ljubiteljev brakov, Klub ljubiteljev jamarjev in Društvo brak jazbečarjev. Pobudnik za ustanovitev JKZ je bil ponovno dr. Ivan Lovrenčič, ki ji je tudi predsedoval. Njegova posebna skrb je bila vzreja dobrih lovskih psov. Na tem področju je deloval z veliko vnemo in prizadevanjem, da bi člani SLD podpirali in širili smisel za vzrejo in vzgojo čistokrvnih lovskih psov vseh pasem.

Na občnem zboru 4. 4. 1910 je v svojem govoru izrekel in tudi poudaril naslednje besede, ki so danes še kako aktualne.

»Naše društvo ne pozna politike, temveč je odprto vsakemu lovcu in ne preiskuje njegovih političnih nazorov. Mi poznamo samo eno barvo, to je zeleno barvo naših lovišč. Če smo že Slovenci na vseh poljih tako razcepljeni, ustvarimo vsaj mi lovci nekaj skupnega, nekaj enotnega.«

Kot zanimivost lahko tudi zapišemo, da se je 26. avgusta leta 1928, vršilo telesno ocenjevanje psov na Bledu, ki jo je priredil Klub ljubiteljev brakov s sodelovanjem Kluba ljubiteljev jamarjev. Prireditev se je vršila na Mlinem, v bližini današnjega gostišča Mlino. Na to ocenjevanje so svoje pse pripeljali tudi znani blejski lovci, ki so  bili zakupniki bližnjih lovišč. Mihael Černe, lastnik hotela Petran, pri katerem je bil za lovca Anton Svetina, oče znanega pisatelja Toneta Svetine. Hotelir Petran je imel v zakupu lov na Jelovici in Pokljuki. Ivan Zrimec, lastnik gostilne in mesarije Pri Zrimcu, je bil najemnik lova v Lipanci. Pri njemu je bil za lovca naš član Plemelj Pavel ali Šimnov. Anton Svetina ali Kramarjev Tonej je vse življenje vodil lovske pse do visoke starosti, predvsem posavske goniče.  

KINOLOŠKA DEJAVNOST 1946 – 2006 BLED

Pri pregledovanju vseh brošur in almanahov, ki je LD izdala od svojih obletnicah, se nekaj kinoloških podatkov začenja omenjati šele ob naši 40 letnici, zato je prav, da se v tej brošuri omeni in zapiše vse starejše člane, ki so se ukvarjali z lovskimi psi, da to ne bi šlo v pozabo in ostane v spomin zanamcem. Ko se je včlanil v našo LD Miloš Kelih, se je začela nekoliko bolj sistematična vzreja, vzgoja in uporaba lovskih psov. Prvi, ki se mu je pridružil pri delu, je bil Mandeljc Franc.Ta dva štejemo v naši LD za začetnika izobraževanja mlajših, pa tudi že starejših članov na področju lovske kinologije.

 Slika 1: Ocenjevanje psov pri Golc Vinku

 

Na sliki so Miloš Kelih, Mandeljc Franc, Kapš Stane s svojim psom, Trpin Andrej in Pretnar Jakob.

Prvi aktivni vodniki lovskih psov so bili dr. Jože DeGleria, Potočnik Martin, Kemprle Alojz starejši, Torkar Jakob, Kotnik Rudi, Franc Lipovec – Petelin, Gluhar Jože in Potočnik Tomaž - Ravnikov. Posebno Potočnik Martin – Kunavčev, je vzgojil veliko legel posavskih goničev in ni nikoli menjal pasme psov, prav tako oba Kemperla, starejši in mlajši. Žal so že vsi pokojni. Med mlajšimi člani, tudi že pokojnimi, pa je treba omeniti Čarni Emila, odličnega lovskega tovariša in vnetega kinologa. Naj bodo te skromne vrstice vsem v spomin za vse kar so storili za lovsko kinologijo. Stalež male divjadi je narekoval potrebo po visokonogih goničih, brak jazbečarjih, tudi jamarji so bili med člani priljubljeni lovski psi. V novejšem času pa je nekaj članov začelo z vzgojo nemških prepeličarjev, ki so se izkazali kot vsestransko uporabni psi, tako na brakadah kot  pri šarjenju in vodnem delu.

Leta 1969 smo v lovišče naselili muflone, tudi jelenjad se je začela pojavljati v večjem številu, zato se je začela kazati potreba po psu krvosledcu. Tako je vodnik Urevc Jože vodil dva psa bavarska barvarja. Drugi vodnik je bil Pogačar Roman, vodil je hanoveranskega barvarja, sedaj pa vodita hanoveranca Marolt Vlado in Marolt Miha.

Ko se je leta 1979 ustanovila LKD Gorenjske, katere prvi predsednik je bil Miloš Kelih, so naši vodniki s svojimi psi sodelovali na mnogih kinoloških prireditvah, prav tako pa je tudi naša LD bila organizatorka PNZ in lokalnih tekem goničev.

 

Slika 2: PNZ v Brjeh leta 1979, vodja PNZ Marolt Vlado

V posebno čast si pa lahko štejemo, da smo 16. 9. 1990 izvedli prvo tekmo po krvni sledi za nagrado Miloša Keliha. Tekma se je vršila v Spodnjem in Zgornjem Homu in je bila vzorno organizirana in vodena. 

Slika 3:

Na sliki Miloš Kelih, sedanji predsednik Strmole Branko, gospodar Marolt Vlado, ki je kot takratni kinolog vodil tekmo.

Potem drugo 3. 9. 1994 za memorial Miloša Keliha in deseto, zadnjo, 15. 6. 2002. Vse tekme so bile vzorno organizirane, za kar nam je bila že leta 1994 podeljena plaketa LKD Gorenjske.

Slika 4: Sin Miloša Keliha in prvi trije uvrščeni tekmovalci po krvni sledi.

 

Dne 5. 9. 2004 pa je LKD Gorenjske organiziralo prvo državno razstavo CAC za vse lovske pse, kjer so naši vodniki dosegli najvišje ocene.

Slika 5: PNZ goničev in brak jazbečarjev 10.9. 2005 v Brjeh.

Upadanje male divjadi, porast števila visoke divjadi in še druge spremembe v lovstvu so povzročile zmanjšanje zanimanja za lovsko kinologijo. Omeniti pa moramo peščico starejših članov, ki kljub vsem tem težavam vztrajajo in še zmeraj vodijo lovske pse. To so Černigoj Cveto, Golc Vinko, Kapš Stane, Urevc Jože, Strmole Brane, Hajdinjak Ludvik, Marolt Vlado, Vidic Ignac, med mlajšimi člani pa Kapš Dušan in  Marolt Miha. Posebej je treba omeniti Vidic Ignaca, ki še pri svojih sedemdesetih letih aktivno vodi brak jazbečarja. Upajmo, da bodo mlajši člani čim prej uvideli vso lepoto lova s šolanim in uporabnim lovskim psom, za kar nas obvezuje lovska etika in zakon.

KINOLOGI LD BLED

 1950 – 1954  Miloš Kelih                          

1954 – 1962  Mandeljc Franc                             

1962 – 1969  Rudi Kotnik

1969 – 1976  Mandeljc Franc

1976 – 1983  Marolt Vlado

1983 – 1985  Hajdinjak Ludvik

1985 – 1989  Marolt Vlado

1989 – 1994  Roman Cund

1994 – 1998  Marolt Vlado

1998 – 2002  Čarni Leon

2002 – 2006  Marolt Vlado

2006 -            Marolt Miha


Sestavil: Marolt Vlado